Bralčev prvi teden na novem delovnem mestu

Kot sem napisal, sem imel takoj v ponedeljek sestanek z veliko šefico, na njem pa sta bila prisotna tudi oba moja vmesna šefa (enega bom imenoval nadšef, ker to tudi je :D ). Ni bil preveč dolg, namen je bil konec koncev očiten: ugotoviti, kakšno plačo mi morajo ponuditi, da se ne preselim na drugo delovno mesto, kjer od mene ne bodo imeli nič … pa vendar se je začelo z »da ne bomo začeli s številkami« itd., ko pa sem dobil besedo, sem kar takoj rekel, da nimam namena, iti se karšne koli skrivalnice, in da kar takoj povem, da želim tako in tako plačo iz teh in teh razlogov, da lahko oba prisotna moja nadrejena potrdita, da mi delati ni problem, da sem zanesljiv, iznajdljiv in oh in sploh neoporečen, na to pa je velika gospa šefica odgovorila, da prav, da mi tako plačo lahko zagotovi, šefa naj pa gledata, da bo moja produktivnost tolikšna (to je: naj mi nalagata toliko dela), da bo moj zneskovni minimum izpolnjen (šlo je bolj za to, da ne bi imel zdaj kar naenkrat preveč dela; nadšef jo je namreč opozoril, da se bo zdaj cel oddelek takoj zagrebel, da bi jaz delal vse in še več, in da je treba paziti name, da ne bom preobremenjen … faca ta moj nadšef, saj pravzaprav je on »prisilil« (no, prepričal ;) ) the commander in chief, da mi mora dati takšno plačo, da ne bom menjal službe), še lepo se je široko nasmehnila, mi dala roko in lahko sem šel delat. Novica, da vendarle ne odhajam, se je bliskovito razširila po obeh nadstropjih in kadar koli sem koga srečal, se je ponovilo: »Ooooo, sem slišal/-a, da boš vendarle ostal pri nas. Bi se vključil v ta in ta projekt?« Hahahaha, res bo treba paziti, da ne bom preobremenjen. No, z nadšefom sva že precej natančno določila, kaj vse naj naredim v prihodnji dveh mesecih, sprotnih obveznosti bo pa še najmanj dvakrat toliko. Začelo se je že ta teden. Seveda sem takoj na torkovem sestanku sprejel projekt, ki je moral biti končan do petka zjutraj (vsak teden imamo tak projekt, samo da je bil ta popraznični teden rahlo zahtevnejši), pri njem ponavadi sodeluje vsaj pol zaposlenih na oddelku, kar pomeni, da tisti, ki je odgovoren za končno podobo, včasih prispeva le kako šestino ali pa še to ne in samo poskrbi, da je celota smiselna; tokrat sem sam opravil polovico vsega, ko sem reč v petek oddal, sta me gospe z drugega oddelka najprej navdušeno sprejeli, ker sem ga oddal točno (ostali tega menda ne počnejo), potem pa še v rahlem šoku odkrili, da sem skoraj vse (tako sta se izrazili; resnica je, kot sem napisal: polovico) naredil sam. Sicer se je pa v četrtek zgodilo to, da je zbolel šef in me prosil, naj njegovo delo (koordinacija z vsemi ostalimi oddelki in skrb, da je naše delo opravljeno, kot mora biti) opravljam jaz, dokler se ne pozdravi, v petek je zbolel še nadšef in pol ostalih je itak bolnih ali pa si z njimi lahko komaj kaj človek pomaga (vedno me prav preseneti, da imajo vedno čas, da klepetajo na hodniku, jaz sem pa tudi po cel dan v službi in cel dan delam in nimam niti toliko časa, da bi pojedel sendvič). Tako da me prav zanima, kako bo naslednji teden. Ali bom (de facto, de iure pač ne) kar jaz šef, ker njega še ne bo, in bo dela na pretek (glede na to, da imam še cel kup svojega dela) … we’ll see. K sreči sem se danes bolj ali manj regeneriral. Kriza je bila, ker sem v četrtek cel dan delal (dvojna doza dela ravno zaradi obolevanja, poleg svojega in šefovega dela sem opravil še vse, kar bi morala narediti sodelavka, ki pa je … zbolela, hahahaha; čeprav prehudo ni moglo biti, v petek sem jo že srečal na ulici; smotan folk, ki kihne in se odloči, da je bolan), ponoči smo žurali (prijatelj je imel rojstni dan in prijatelji si zaslužijo, da se jim posvetimo, tudi če smo v časovni stiski), spal sem tri ure in bil potem takoj spet v službi, da je vse teklo, kot mora. Petkov večer je bil pa tudi nekoliko naporen, a tudi to v prijetnem smislu … en tipček je vletel iz Avstrije, z M.-om sva ga počakala na železniški – prišel je sicer z avtom, a smo se tam zmenili –, potem je zapeljal do M.-a, sedel sem v avtu zadaj in imel občutek, da sem v razmetani pisarni (bilo je dovolj vsega: zmečkanih papirjev, fascikli, knjige, obleke, papirnate brisače, pijača itd.), sicer pa je bil tip kul, čeden in tudi posrečen … no, mogoče kaj o dogajanju, ki je sledilo, napišem drugič.

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Bralčev prvi teden na novem delovnem mestu”

  1. Marko  pravi:

    Ha ,..samo kje si najdu to sliko lol.
    Pomoje si jo sam naredu :>

  2. Lorisx  pravi:

    Ha res je smeh.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !