Bralec in pet cigaret

Ta teden je bil službeno čisto nor, tako šef kot nadšef sta zbolela, zato sem njuno delo v glavnem opravljal kar jaz (da bo čisto resnici zadoščeno: šefovo sem v celoti opravil jaz, nadšefovo pa nekje v intervalu med četrtino in polovico … recimo, da tretjino). To pomeni, da sem koordiniral vse naše sodelovanje z drugimi oddelki in tudi z dislociranimi enotami in nadzoroval svoje sicer sodelavce, da so dnevne stvari oddajali naprej take, kot se spodobi (in ena me je celo pohvalila, da mi gre bolje kot šefu … what else is new, to mi je že pred časom rekla ena od gospa, ki je tu zaposlena že kakšnih deset let ali več; rekla je namreč, da bi moral morda to delo opravljati kar jaz, ker bi bilo vse bolj pošlihtano … bo kar držalo, ravno dovolj diktatorski sem, odsotnost tega oziroma želja, da bi kar vsem sodelavcem najbolj ugodil, pa je eden glavnih problemov mojega trenutno bolnega šefa, ker takšno njegovo delovanje dostikrat vodi v precejšnjo zmedo; služba naj bo služba, delo je delo in ga je treba dobro, bolje, najbolje opravljati in šef mora biti šef!), zraven sem pa delal še svoje reči. Včeraj sem tako v službo prišel okrog osmih zjutraj, od tam sem šel pa ob devetih zvečer, vmes sem bil cel dan na terenu in zvečer sem bil pošteno utrujen, zadovoljen pa, ker sem naredil vse, kar je bilo treba, tako da sem danes kar doma; koordiniram in nadzorujem lahko po telefonu in mailu (koordinacije sicer niti ni, ker sem to že vse uredil na začetku tedna; nadzor je pa potreben samo zaradi nekaterih detajlov). Se mi je pa včeraj zvečer, ob pol devetih, ko sem ravno končeval, pripetilo nekaj grotesknega, kar je sicer nekoliko značilno za to našo bajto: svoje delo sem opravil, samo še nekaj je bilo treba dodati, kar pa mora narediti nekdo iz drugega oddelka; šel sem torej tja, možakar pa mi prijavi, da je ob tej uri on samo dežurni in da načeloma to delajo samo med rednim delovnim časom – gledal je pa televizijo! No, pa saj je naredil, deset minutk mu je vzelo. Ampak res včasih ne morem verjeti, kaj si nekateri zmislijo. Posledica velike količine dela je, da je bralec v zadnjem tednu zelo malo bral :S. No, ko sem se zmenil s tistim gledalcem televizije, sem pa odrajžal domov in si med sprehodom do avta prižgal marlborolight, peti tega dne. Skušam se namreč držati tega, da pokadim največ pet čikcov na dan, to pa zato, ker sem se lani zalotil, da sem, kadar sem bil cel dan v službi, skadil kar celo škatlo … malo pač tudi zato, ker so me sodelavci vsake toliko prišli vabit, da gremo enega skadit. Takrat sem potem zadevo omejil tako, da sem imel polno škatlo samo doma, za sabo sem si pa vzel vsak dan po tri cigarete, ker mi to čisto zadošča; pravzaprav nimam nikoli nobene težave ne kaditi, včasih po cel teden ali več sploh ne prižgem nobenega. Tako da ugibam, da niti nisem zelo odvisen; s tem je pri meni nekaj podobnega kot s pitjem kave: pijem jo predvsem, ker mi je fina za pit, ne zato, ker bi me kaj posebej zbujala (če sem zaspan, jo lahko spijem in grem direktno v posteljo) – kadim pa zato, ker mi po svoje paše (če ni preveč) in ker sem prepričan, da mi vizualno pristoji :P . Verjetno je taka utemeljitev še vedno butasta, ampak vseeno je najboljša. Aja, hotel sem povedati, da sem imel včeraj po naključju v torbi tudi nov zavojček in sem po petem skadil še šesti čik … pač zahotelo se mi je, ne držim se tega »zakona o petki« tako radikalno, da ga ne bi nikdar prekršil. Sploh se mi zdi, da največ skadim ravno, kadar se ob večerih in nočeh družim z M.-om. Raziskati moram, če nekaj čikov pred seksom ugodno vpliva na stopnjo mojega užitka in če nekaj čikov po seksu kot nekašen sklepni akord stvar zlagoma, ne preveč odrezano konča :P . Moram pa priznati, da mi kadilski okus ni všeč, pri tem mislim na poljubljanje … zato tudi pri sebi vedno skrbim, da ga nimam, razen, kadar, kot v omenjenem primeru, kadiva oba in to tik pred drugačno uporabo ust :P . Ahah, zdaj pa že malo nakladam, tako da … končna pika.

  • Share/Bookmark
 

5 odgovorov na “Bralec in pet cigaret”

  1. cvizl  pravi:

    Prov luštn si tole spisu.
    Vem kakšen občutek je to ko si zvečer zmatran ko pes ampak te kr neki greje k veš da si dobr naredu.

    LP

  2. bralec  pravi:

    Huh, saj niti ne vem, če sem tako mislil … imam tako službo, da ko je nekaj narejeno, je že zelo blizu rok, ko mora biti narejeno naslednje … tako da se ves čas dogaja … kar mi pa paše :D .

  3. Marko  pravi:

    Kaj češ kaj ,.. :> respekt za sliko

  4. Carlita Rhodarmer  pravi:

    Se strinjam s markom

  5. Lorisx  pravi:

    Ja marko je res član ,..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !