Bralec se čudi

tipom, ki vztrajno iščejo nekoga, ki ne bo samo za eno noč (ali pa za en teden, mesec, celo eno leto je verjetno premalo), ampak tudi za »potem«. Čudim se jim zlasti, če so to inteligentni, čedni, postavni, fukabilni fantje, bolj ali manj vendarle sproščeni in nakulirani. No, da ne bo vse v zraku: z M.-om sva bila enkrat prejšnji teden na pijači s skupnim znancem (spoznala sva ga, ko si je zaželel seksa z dvema, in očitno sva mu bila na neki zapleten način izredno všeč, ker je zdaj, po nekaj mesecih, izrazil željo, da gremo na pijačo; hecno pa je, da se takrat, ko smo se dobili z drugačnimi jasnimi nameni, pravzaprav nismo res dali dol – vsa reč se je končala ob petih zjutraj, trajala je torej celo noč, od tega smo kakšne štiri ure ležali na postelji in se resda malo božali, predvsem pa smo se pogovarjali … mali je imel tremo J ), ki je prav prijeten dečko, tudi sorazmerno čeden (prijeten obraz, deška (skoraj najstniška) frizura, lepo poraščene roke, čeprav po oblikovanosti nič posebnega, lepo vitko telo, čedne suhe noge) in tudi precej inteligenten, tako da je kul sogovornik … ima pa vsaj zame precej zaštrikan pogled na ljubezensko-seksualne zadeve. Tega zdaj tu ne bom na veliko analiziral (povedati moram še par drugih stvari :D ), samo začetek bloga bom malo natančneje pojasnil. Rekel je namreč, da se nama čudi, da tako z lahkoto živiva, kot pač živiva (to pomeni: bolj ali manj promiskuitetno v tem smislu, da nobeden od naju nima težav s tem, da fuka z nekom, ki mu je fizično všeč, pri tem pa za naprej ne pričakuje nekega razvoja v smislu ljubezeni/zveze itd.), da se njemu zdi pomembno, da tip ni samo za enkrat ali samo za zdaj kdaj pa kdaj, ampak bi rad spoznal nekoga, ki bo tudi za pozneje, za potem. Pri tem ima dečko seveda zelo izdelane predstave o tem, kakšen naj bi ta »tip tudi za potem« bil, ima torej jasno izdelan sistem, ki se mu »tip tudi za potem« mora prilegati, če naj bo prepoznan kot pravi »tip tudi za potem«. Verjetno je zdaj že jasno, da si fant sam komplicira življenje: po mojem dela izhodiščno napako, ko skuša na nekom razbrati poteze, ki so mu všečne – če to delaš tako namensko in nervozno, je skoraj gotovo, da takšnega tipa ne boš in ne boš našel (recimo: srečaš nekoga tako, da se z njim zmeniš za fuckdate; blazno všeč ti je, občutek ti pravi, da je super, vendar pa … spoznal si ga na fuckdatu, to pomeni, da fukari naokrog, takega tipa pa nočeš »za potem«, ni pravi, ne ne ne ne ne!!!!!). Pa še to: dečko se sploh ne daje dol oziroma to počne tako redko (če sploh), da se mi prav smili. Sklep: če si preveč obseden s »tipom tudi za potem«, spregledaš in se odpoveduješ (najbrž že kar nezavedno) vsem »tipom zdaj« (ki niso nujno »tipi samo za zdaj«). Bo sploh kakšen tip »potem«, če »zdaj« ne bo nobenega? Tudi, če ima »napake«? Pa so res napake? Ali samo neskladnosti s tvojim sistemom? Je ta sistem gotovo pravi? Torej: je sploh kakšen sistem pravi? Se splača sistemizirati tovrstne zadeve? Si zaradi tega srečen? Vsaj zadovóljen? Zadovoljén pač že ne. V soboto sva bila z M.-om v štirki … super je bilo, spet sem ves čas plesal (no, skoraj, kaj sem počel sicer, pa povem), v nedeljo me je spet bolel hrbet, jaaaaao. M. je fino opisal najin odnos … sva tako rekoč brata; poveva si vse, zaupava si povsem, naziranja imava toliko identična, kolikor pri dveh različnih ljudeh sploh morejo biti, značajsko sva si podobna, tudi nakulirana in samozavestna sva oba – in tudi uspešna pri svojem delu, ki ga oba opravljava izstopajoče dobro. V seksualno zvestobo nobeden od naju ne verjame; sva pa v resnici zvestejša od večine ljudi; oba sva zvesta svojim prijateljem. Nazaj v štirko: večino časa tam sem preživel s kjutijem iz prejšnjega bloga. Pa da začnem na začetku. Ko sva z M.-om prišla v štirko, sva šla najprej na čik, jaz sem še oddal jakno, ko sm odprl vrata na tisti zunanji prostor, kjer se kadi, je po stopnicah ravno prišla ena gospodična. »Maš srečo, da me nis zadeu zjle … k bi te ubila.« »Ja mam pa torej res srečo.« »A si ti strejt?« »Ne.« »A si vsaj bi?« »Ne. Zakaj pa? A sm ti tolk všeč al kaj?« » Ja!« Geji! Nikoli me še ni nihče v štirki tako hitro pecal! Zgledujte se! Ko sva skadila, je M. pozdravil še par svojih znancev zunaj, jaz sem nama šel pa po pijačo. Ko sem prišel do šanka, je tam čakal tudi moj kjuti in … no, tudi zalizal se nisem še nikoli tako hitro po prihodu v štirko. Moj kjuti lubčkanje obvlada! (To poudarjam, ker je pri gejih redkost; žal, mnogi se ne znajo lubčkati L ). Tako da sva se lubčkala kar celo noč, med plesom, malo sva šla pa tudi v temine velikega plesišča in se znašla celo v horizontali … fino fino. Zaljubljenost? Premočna beseda. Zatreskanost?  Dovolj! … da ne postanem sentimentalen. :P

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Bralec se čudi”

  1. Gaber  pravi:

    Opiši, kako se lubčka tvoj kjuti. :D Prosim. ;) Žiga se pravtako zna lubčkat in tudi mečkat. In jaz tudi. Če zdržim, jasno. ;)

  2. bralec  pravi:

    Mmmmmm … dejavno uporablja ustnice (polne so in lepe, ne le dve tenki črtici :D ) in jezik (v moja usta, kjer se igram z njim, ali pa mojega potegne v svoja in se igra z njim) … pa rad me med lubčkanjem potegne zadaj za lase, kar tudi meni zelo paše :)

  3. Marko  pravi:

    Samo vidiš ti si nek član, tolko pišeš o bralcih

  4. Lorisx  pravi:

    Ja on res ve kaj folk hoče ,.. ha evil tekočina ,.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !